Vas Pliskovica s Kosoveljami in Velikim Dolom oblikuje zanimivo podeželsko skupnost, kjer se prepletajo različne generacije, poklici, društva in pobude – od mladih in prostovoljcev do obrtnikov, kmetov, kulturnih ustvarjalcev in turističnih ponudnikov.

Hostel Pliskovica je nedvomno pomemben generator dogajanja v tej skupnosti, ki ga dopolnjujejo Festival kamna,  Pliskina učna pot in urejeni javni prostori, ki so stičišča, kjer se srečujejo domačini in gostje, znanje in izkušnje, dediščina in inovacije. Pliskovica dokazuje, da je moč podeželja prav v povezanosti: v sodelovanju ljudi, spoštovanju prostora in skupnem ustvarjanju prihodnosti.

Tako je kulturna dediščina v dolgih procesih, s sodelovanjem stroke, z organsko rastjo in smislom za lepo in tudi moderno, ohranjena do te mere, da lepota tega kraškega prostora jemlje dih. Preteklost in sedanjost sta združena v znanju, ki se kaže v kamnoseštvu, klekljanju, pridelavi izvrstnega vina, gradnji suhih zidov in turistični ponudbi. Turizem kot kamnoseštvo povezujeta ljudi iz Pliskovice z Evropo in tako postane lokalno tudi globalno.

Bistvo razvoja vasi Pliskovica so ljudje. So kraj, kjer gradnja suhih zidov ne služi pregradam, ampak varuje plodno zemljo pred vetrovi, ki brijejo preko Krasa. In je povezanost ljudi, ki skrbijo zanjo. Energija Krasa, ki se tako pretaka po vseh žilah in poteh, je zagotovo skupna beseda za Pliskovico.

Avtorica fotografije: Mariia Bortiakova, VSOM

Krajevna skupnost Sorica je ena od štirih podeželskih skupnosti, ki so kandidirale na Natečaj za najuspešnejšo podeželsko skupnost Slovenije 2026 pod motom »Vsi različni. Vsi povezani.«. Predstavljamo vam njihove zgodbe, kot jih je videla ocenjevalna komisija.

Območje Krajevne skupnosti Sorica zaradi zgodovinskih ter naravno geografskih danosti zagotovo spada med območja visoke kulturne in simbolne vrednosti pokrajine. Prebivalci območja se trudijo omenjeno pokrajinsko kot tudi družbeno pestrost ohranjati preko različnih projektov, ki izhajajo iz izjemnega prepleta naravne in kulturne dediščine, Groharjeve zapuščine ter ohranjenih območij kulturne krajine, kar ponuja številne možnosti za turistični razvoj. Preko vzpostavitve turističnega centra »Sorška štoba«, pomeni tudi osrednje stičišče za razvoj, organizacijo in promocijo turizma v Sorici in hkrati prostor za srečevanje lokalnega prebivalstva. Posebna energija je usmerjena tudi v ohranjanje soriškega in dajnarskega narečnega govora, ki se na tem območju ohranja že več kot 740 let. Lokalna društva so v sodelovanju z govorci, krajevno skupnostjo, občino ter strokovnjaki  aktivno pristopili k ozaveščanju in promociji te nesnovne kulturne dediščine. Svoj izraz je dobilo v priročniku “Longa Conga”, ki  je narejen kot jezikovni učni pripomoček za vse starostne skupine.

Na Nacionalni natečaj za najuspešnejšo podeželsko skupnost 2026 pod sloganom »„Vsi različni. Vsi povezani.“« se je prijavilo pet skupnosti. Komisija si je v prvih dveh tednih tega leta ogledala štiri skupnosti (po abecednem redu): Krajevna skupnost Sorica,  Občina Črna na Koroškem, skupina vasi Pliskovica, Kosovelje in Veliki dol ter vas Starošince, ena skupnost pa je od natečaja odstopila.

Vse skupnosti so prikazale močno povezanost lokalnega prebivalstva in skrbi za različne socialne skupine, inovativnost pri ustvarjanju razvojnih priložnosti ter skrb za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Celostni pristop k urejanju skupnosti se v večini območij zrcali tudi v pozitivnem demografskem trendu.

Slovesno bomo vse štiri skupnosti predstavili in razglasili zmagovalca natečaja za Najuspešnejšo podeželsko skupnost Slovenije 2026 na velikem strokovnem dogodku – 6. Slovenskem podeželskem parlamentu, ki bo potekal 11. in 12. junija 2026 v Ilirski Bistrici.

Zmagovalno območje na nacionalnem razpisu postane tudi slovenski predstavnik na evropskem natečaju. Člani komisije, zdaj v vlogi svetovalcev, bomo pomagali Črni pri prijavi na 19. natečaj EV!RA - Evropska nagrada za obnovo vasi.  

Podaljšali smo rok prijave na natečaj za Najuspešnejšo podeželsko skupnost Slovenije 2026, ki je 15. 12. 2025 do 12. ure. Časovnico nacionalnega razpisa namreč določa mednarodni razpis ARGE, saj našemu zmagovalcu pomagamo pri kandidaturi na EU ravni. Ker smo uspeli uskladiti rok z ARGE, smo lahko podaljšali rok tudi na nacionalni ravni.

Nekaj območij je svoje prijave že oddalo, ostale podeželske skupnosti - vasi, skupine vasi, občine … pa vabimo, da se odzovejo povabilu. Vsa gradiva so dostopna na naši spletni strani TUKAJ.

Podaljšali smo rok prijave do 15. 12. 2025 do 12. ure.

Pozivamo podeželske skupnosti - vasi, skupine vasi, občine …, da se pridružijo natečaju za izbor Najuspešnejše podeželske skupnosti Slovenije za leto 2026. Rok prijave je 11. 11. 2025. Zmagovalca bomo svečano razglasili na 6. Slovenskem podeželskem parlamentu in bo Slovenijo zastopal na 19. natečaju za Evropsko nagrado za razvoj podeželja in obnovo vasi v letu 2026.

Evropska delovna skupnost za razvoj podeželja in obnovo vasi (ARGE Landentwicklung und Dorferneuerung), katere članica je tudi Slovenija, vsaki dve leti razpisuje natečaj za evropsko nagrado za razvoj podeželja. Skladno s tem Slovenija objavi nacionalni natečaj. Skupnost izbrana na nacionalnem natečaju državo zastopal na evropski ravni – tokrat na 19. evropskem natečaju za Evropsko nagrado za razvoj podeželja in obnovo vasi v letu 2026. Koordinacijo nacionalnega natečaja je Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano zaupalo Društvu za razvoj slovenskega podeželja.

Slovesna podelitev priznanj petim območje, ki so sodelovala na natečaju za Najuspešnejšo podeželsko skupnost Slovenije je potekala v okviru odprtja 35. Festivala Dobrote slovenskih kmetij, Ptuj, 17. 5. 2024. Za naziv se je potegovalo pet skupnosti: Krajevna skupnost Mala Nedelja (Občina Ljutomer), Občina Dornava, Občina Kozje, Občina Loški potok in Občina Markovci, zmagala pa je najmanjša med njimi – Krajevna skupnost Mala Nedelja. V nagovoru je Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je poudarila, da je podeželje pisano in povezuje raznolike akterje, ki skupaj prispevajo k njegovemu razvoju, ter da želijo to podpirati z intervencijami, kot je LEADER. Kot ključno za vitalno podeželje je Roman Medved, predsednik DRSP poudaril vlogo lokalnih akcijskih skupin pri opolnomočenju in aktivaciji raznolikih deležnikov na podeželju, nato pa sta, skupaj z Andrejem Reberniškom, direktorjem KGZS Ptuj, podelila priznanja.

Predstavljamo še zadnje od petih območij, ki so se prijavile na natečaj za Najuspešnejšo podeželsko skupnost Slovenije 2023 (več TUKAJ). Zmagovalka natečaja – Krajevna skupnost Mala Nedelja je komisijo prepričala s povezovanjem in sodelovanjem na vseh področjih – energija za razvoj se pretaka po vseh žilah skupnosti in kar navdušuje, vsakdo prevzema delo in odgovornost za tisto, kar najbolj zna in ob tem ne pozablja na ljudi in družbo okoli sebe. Podstat razvoja so pomembna dela prednikov, ki so Malo Nedeljo že vedno postavljali na zemljevid pomembnih odločitev za slovenstvo. Na tej tradiciji gradijo tudi današnji rodovi. Vaška šola vzgaja mlade v samostojne in samozavestne ljudi, ki, ko pride čas, pogumno prevzamejo svoje vloge v gledališču,  krajevni skupnosti in občini, kulturnem in turističnem društvu, vinogradniškem združenju… Ob tem je seveda pomembna  ekonomska samostojnost – močne kmetije, razvita obrt, odlični vinogradniki. V tem pogledu imajo prav posebno mesto Bioterme, kjer so krajevna skupnost in vodstvo hotela našli izjemno sožitje in lahko rečemo, da so lahko zgled za javno in zasebno partnerstvo – sodelovanje sega od delovnih mest za lokalno prebivalstvo in nudenja prostora v hotelu za javne storitve kot sta zobozdravnika in pošte, skupnih prireditev in predstavljanja obrtniški izdelkov, do izboljšanja infrastrukture, ki služi tako domačinom kot gostom, ki te kraje obiščejo.

Svečana podelitev priznanj je potekala v okviru festivala Dobrote slovenskih kmetij, 17. maja na Ptuju. Več si preberite TUKAJ. KS Mala Nedelja je tudi nacionalni predstavnik na 18. natečaju za Evropsko nagrado za razvoj podeželja in obnovo vasi v letu 2024 v konkurenci 21 območij iz osmih držav. 28. 5. 2024 jo je obiskala mednarodna komisija ARGE (več TUKAJ). Kako uspešno smo prepričali mednarodno komisijo ARGE pa bomo zvedeli septembra 2024.

Mednarodna komisija ARGE si je 28. 5. 2024 ogledala Krajevno skupnost Mala Nedelja, ki Slovenijo zastopa na tekmovanju za najuspešnejšo podeželsko skupnost EU 2024. Dan smo začeli v njihovih Biotermah, ki je močno povezan z lokalno skupnostjo, skoraj vsi zaposleni pa živijo v njihovi bližnji okolici. Kako si ta mala skupnost prizadeva uresničevati letošnji moto "pogumno v prihodnost" je predstavil Boštjan Žerdin, predsednik KS, skupaj s predstavniki Občine Ljutomer in mnogimi lokalnimi skupinami, od društva vinogradnikov in starodobnikov pa vse do otrok iz šole in vrtca. Podžupan občine Ljutomer, Janko Pergar je v pozdravu razkril, da se Lokalna skupnost že sedaj počuti kot zmagovalec.

Predstavniki Društva za razvoj slovenskega podeželja smo tokrat v vlogi njihovih podpornikov in za moralno podporo. Tudi mi smo ponosni, da mala ta in ponosna skupnost ni »izgubljena v zgodovini, ampak pogumno gradi svojo prihodnost«.

Fotogalerija

Predstavljamo zgodbe petih območij, ki so se prijavile na natečaj za Najuspešnejšo podeželsko skupnost Slovenije 2023 (več TUKAJ). Občina Kozje je ena tistih občin, ki si je morala svoje mesto na zemljevidu uspešnih slovenskih območij izboriti s trdim delom in vztrajnostjo – svojo usodo so že zdavnaj vzeli v svoje roke in se uprli stereotipu zapostavljenosti in oddaljenosti.

V Kozjem se potrjuje, da je strategija malih korakov in delo skozi desetletja pravi način, da še tako veliki načrti, končno postanejo zgodba o uspehu –  izjemna oživitev gradu kot je Podsreda zagotovo ne bi bila možna, če že pred desetletji ne bi bila sprejeta odločitev, da z lokalnimi močmi ob podpori Kozjanskega parka, vsi poprimejo za delo, iščejo projektne in finančne možnosti in delajo na obnovi in oživitvi gradu.

Predstavljamo zgodbe petih območij, ki so se prijavile na natečaj za Najuspešnejšo podeželsko skupnost Slovenije 2023 (več TUKAJ). Občina Dornava je še posebej izjemna pri ohranjanju kmečkih običajev in tradicije ter poguma za pristop k obnovi dvorca, kar vse ne bi bilo mogoče brez številnih predanih prostovoljk in prostovoljcev.

Dornava, s svojimi 3000 prebivalci, se v prvi vrsti odlikuje po svoji posebni energiji in tesni povezanosti občinske uprave z različnimi društvi in iniciativami občanov ter medsebojnem spoštovanju pri sprejemanju razvojnih odločitev. Odlikuje jih pot malih, a številnih korakov, ki v povezavi z idejami za prihodnost skupaj tvorijo zdrave temelje za nadaljnji razvoj.